1A koga hulilo tari gora, baro narodo džala sine pali Leste. 2Hem ekje, jek leprozno alo Leske hem pelo angli Leste ničkum, vakjeribaja: „Gospodar, ako mangeja, šaj te očistinema.“
3Togaš o Isus pružingja Plo vas hem dopringjale, vakjeribaja: „Mangava! Ov očistimo!“ Hem odma očistisalili leskiri lepra.
4Hem o Isus vakjergja leske: „Dik, nikaske tena vakjere, nego dža, sikavtu e sveštenikoske hem prinesin o dari, so zapovedingjale o Mojsej, olenge baši svedoštvo.“
7O Isus vakjergja leske: „Me ka avav hem ka saskjaravle.“
8A o vodači e vojskakoro ko odgovor vakjergja Leske: „Gospodar, na sijum dostojno te khuve telo mlo krovi; nego vakjer samo lafi hem mlo sluga ka ovel saskjardo. 9Soske isto meda sijum teli vlast manuš, hem isiman vojnikja teli mande; vakjerava jekeske: ‘Dža!’ --hem ov džala; hem e javereske: ‘Ava!’-- hem avela; a me slugaske: ‘Kjer odova!’ --hem ov kjerela.“
10A koga o Isus šungja odova čudingjapes hem vakjergja lenge okolenge, koj sledinenale sine: „Čače vakjerava tumenge, nikaste ko Izrael na arakhljum doborom vera. 11Hem vakjerava tumenge deka but džene ka aven taro istok hem taro zapad, hem ka bešen e Avraameja, e Isakoja hem e Jakoveja ko carstvo nebesno; 12a o čhave e carstvoskere ka oven frdime ko krajno karanluko, kote ka ovel rojba hem krckiba pe danda.“
13Hem o Isus vakjergja e vodačeske e vojskakoro: „Dža tuke, neka ovel tuke, sar so verujngjan.“ Hem oleskoro sluga sastilo ko isto saati.
16A koga ali i rat, ange Leske but astarde taro demojna. Ov lafeja paldingja e duhon hem saskjargja sa e nasvalen, 17za da te ispolninelpes o vakjerdo preku o prorok Isaija, koj vakjerela: ‘Ov lelja amare slabostia hem ingargja amare nasvalipa.’
20A o Isus vakjergja leske: „E lisicen isilen than so sovena hem o nebesna čiriklja gnezdia, a o Čhavo Manušikano naele kote te čhivel plo šero.“
21A javer taro Oleskere učenikja vakjergja Leske: „Gospodar, dozvolin mange angleder te džav hem te parunav me dade.“
22A o Isus vakjergja leske: „Sledinman hem muk e mulen te parunenlen pumare mulen.“
26Hem vakjergja lenge: „Soske darana, tikneverakere?“ Togaš uštilo, opomeningjalen e bavlalen hem e more, hem uli bari tišina.
27A o manuša čudingepes hem vakjerge: „Savoj tano akava, ta hem o bavlala hem o more pokorinenapes Leske!?“
29Hem akje, vikinge, vakjeribaja: „So isitu Tut amencar, Isuse Čhavo Devleskoro? Dali aljan akarik, za da te mučine amen angleder o vreme?“
30A dur olendar hana sine baro stado bale. 31A o demojna molinenale sine, vakjeribaja: „Ako paldejamen, dozvolin amenge te dža ko bale.“
32Hem vakjergja lenge: „Džan!“ A ola iklile hem gele ko bale; hem ekje, celo stado prastandile tari karpa ko more, hem mudardile ko pajna.
33A okola so arakhena e balen našle, hem štom ale ki diz, vakjerge baši o sa, hem baši odova so ulo olenge e opsednimenge. 34Hem ekje, celo diz iklili Leske anglo Isus, hem koga dikhlele zamolingele te džal peske taro olengoro krajo.