¹A koga hulilo tari gora, baro narodo džala sine pali Leste. ²Hem ekje, jek leprozno alo Leske hem pelo angli Leste ničkum, vakjeribaja: „Gospodar, ako mangeja, šaj te očistinema.“

³Togaš o Isus pružingja Plo vas hem dopringjale, vakjeribaja: „Mangava! Ov očistimo!“ Hem odma očistisalili leskiri lepra.

⁴Hem o Isus vakjergja leske: „Dik, nikaske te na vakjere, nego dža, sikavtu e sveštenikoske hem prinesin o dari, so zapovedingjale o Mojsej, olenge baši svedoštvo.“

O Isus saskjarela e vojsko vodačeskere sluga

⁵A koga khugja o Isus ko Kapernaum, alo Oleske jek vodači vojskakoro hem molinelale sine, vakjeribaja Leske: ⁶„Gospodar, mlo sluga pašljola astardo khere hem but mučinelapes.“

⁷O Isus vakjergja leske: „Me ka avav hem ka saskjaravle.“

⁸A o vodači e vojskakoro ko odgovor vakjergja Leske: „Gospodar, na sijum dostojno te khuve telo mlo krovi; nego vakjer samo lafi hem mlo sluga ka ovel saskjardo. ⁹Soske isto meda sijum teli vlast manuš, hem isiman vojnikja teli mande; vakjerava jekeske: ‘Dža!’ --hem ov džala; hem e javereske: ‘Ava!’-- hem avela; a me slugaske: ‘Kjer odova!’ --hem ov kjerela.“

¹⁰A koga o Isus šungja odova čudingjapes hem vakjergja lenge okolenge, koj sledinenale sine: „Čače vakjerava tumenge, nikaste ko Izrael na arakhljum doborom vera. ¹¹Hem vakjerava tumenge deka but džene ka aven taro istok hem taro zapad, hem ka bešen e Avraameja, e Isakoja hem e Jakoveja ko carstvo nebesno; ¹²a o čhave e carstvoskere ka oven frdime ko krajno karanluko, kote ka ovel rojba hem krckiba pe danda.“

¹³Hem o Isus vakjergja e vodačeske e vojskakoro: „Dža tuke, neka ovel tuke, sar so verujngjan.“ Hem oleskoro sluga sastilo ko isto saati.

O saskjariba ko Kapernaum

¹⁴Hem koga o Isus alo e Petareske ko kher dikhlja oleskere sasa sar pašljola nasvali tari treska. ¹⁵Dopringja o vas lakoro, hem i treska mukljala, hem oj uštili hem služinelalen sine.

¹⁶A koga ali i rat, ange Leske but astarde taro demojna. Ov lafeja paldingja e duhon hem saskjargja sa e nasvalen, ¹⁷za da te ispolninelpes o vakjerdo preku o prorok Isaija, koj vakjerela:

‘Ov lelja amare slabostia
hem ingargja amare nasvalipa.’

O džajbe palo ko Isus

¹⁸A koga o Isus dikhlja bari gužva okolu Peste, zapovedingja te džan i javer strana. ¹⁹Hem alo Oleske jek knižniko vakjergja Oleske: „Učitele, me ka sledinavtut kote hem te dža.“

²⁰A o Isus vakjergja leske: „E lisicen isilen than so sovena hem o nebesna čiriklja gnezdia, a o Čhavo Manušikano naele kote te čhivel plo šero.“

²¹A javer taro Oleskere učenikja vakjergja Leske: „Gospodar, dozvolin mange angleder te džav hem te parunav me dade.“

²²A o Isus vakjergja leske: „Sledinman hem muk e mulen te parunenlen pumare mulen.“

O Isus smirinela i bura ko more

²³Hem koga khugja ko brodi, Oleskere učenikja sledinenale sine. ²⁴Hem ekje, bari bura uštili ko more, agjar so o brajna učharena sine o brodi; a Ov sovela sine. ²⁵Hem ale Leske o učenikja hem džangavgele, vakjeribaja: „Gospodar, spasin amen! Meraja!“

²⁶Hem vakjergja lenge: „Soske darana, tikneverakere?“ Togaš uštilo, opomeningjalen e bavlalen hem e more, hem uli bari tišina.

²⁷A o manuša čudingepes hem vakjerge: „Savoj tano akava, ta hem o bavlala hem o more pokorinenapes Leske!?“

O duj besna opsednime taro demojna

²⁸Hem koga alo ki javer strana, ki Gadarinsko phuv, iklile angli Leste duj opsednime taro demojna, koj iklile taro grobia, but holjame, agjar so nikoj našti sine te nakhel palo odova drumo.

²⁹Hem akje, vikinge, vakjeribaja: „So isitu Tut amencar, Isuse Čhavo Devleskoro? Dali aljan akarik, za da te mučine amen angleder o vreme?“

³⁰A dur olendar hana sine baro stado bale. ³¹A o demojna molinenale sine, vakjeribaja: „Ako paldejamen, dozvolin amenge te dža ko bale.“

³²Hem vakjergja lenge: „Džan!“ A ola iklile hem gele ko bale; hem ekje, celo stado prastandile tari karpa ko more, hem mudardile ko pajna.

³³A okola so arakhena e balen našle, hem štom ale ki diz, vakjerge baši o sa, hem baši odova so ulo olenge e opsednimenge. ³⁴Hem ekje, celo diz iklili Leske anglo Isus, hem koga dikhlele zamolingele te džal peske taro olengoro krajo.