1Hem otkoga khugja ko brodi, prenakhlja o pani hem alo ki Pli diz. 2Hem eke, ange Leske astardo, koj pašljola sine ki postela. A koga o Isus dikhlja olengiri vera, vakergja e astardeske: „Ohrabrin tut, mo čhavo. Oprostinena pes tuke tle grevia.“
3Hem eke, nekoj taro knižnikja vakerge ki peste: „Akava grešinela anglo Devel.“
4A o Isus, džandipaja olengere misle, vakergja: „Soske mislinena bilačhipa ko tumare srcia? 5Pa soj tano polokho te vakerel pes: ‘Oprostinena pes tuke tle grevia,’ ili te vakerel pes: ‘Ušti hem dža’? 6Ama, za da te džanen deka o Čhavo Manušikano isile vlast ki phuv te oprostinel grevia,“ togaš vakergja e astardeske: „Ušti, vazde tli postela hem dža tuke khere.“ 7Hem uštilo hem gelo peske khere.
8A o narodo, koga dikhlja odova, darandile hem proslavinge e Devle, Koj dengja asavki vlast e manušenge.
9A koga o Isus džala peske sine odothare dikhlja jeke manuše, ko anav Matej, sar bešela ki tezga baši khediba danoko, hem vakergja oleske: „Phir pali Mande!“ Ov uštilo hem gelo pali Leste.
10Hem ulo, otkoga bešla Ov ki sofra ko kher, eke, but carinikja hem grešnikja ale hem bešle e Isuseja, hem Oleskere učenikoncar. 11Štom o farisea dikhle odova, vakerge Oleskere učenikonge: „Soske tumaro Učiteli hala e carinikoncar hem e grešnikoncar?“
12A Ov, koga šungja odova, vakergja: „E sastenge na trebela doktori, nego e nasvalenge! 13Ama džan hem sikljoven so značinela: ‘Milost mangava, a na žrtve’; soske na aljum te vikinav e pravednikon, nego e grešnikon ko pokajanie.“
14Togaš e Jovaneskere učenikja ale ki Leste hem vakerge: „Soske amen hem o farisea postinaja but, a Tle učenikja na postinena?“
15A o Isus vakergja lenge: „Šaj li o henamika te žalinen, dži kote tano o džamutro olencar? Ama, ka aven dive koga ka lel pes lendar e džamutre; hem togaš ka postinen.
16Nikoj na čhivela kotor taro nevo materiali ko purane šeja, soske o kotor ka khedel pes hem ka kerel panda pobari dupka. 17Nitu nevi mol čhivela pes ko purane kože baši mol; inaku o kože baši moljake čhingjona, i mol thavdela hem o kože moljakere propadinena. Nego nevi mol čhivelape ko neve kože moljakere pa pazinena pes hem o solduj zaedno.“
18Dži kote vakerela sine lenge baši odova, eke jek načalniko ki sinagoga alo, pelo anglo Leste ničkum hem vakergja: „Mli čhaj muli akana; nego ava hem čhiv Tlo vas ki late, hem oj ka živinel.“
19Hem o Isus uštilo hem gelo pali leste, Ple učenikoncar. 20Hem eke, romni, koja bolujnela sine dešuduj berš taro krvarenje ali Leske paše palaldan hem dopringja pes dži ko kraja taro Oleskere šeja. 21Soske vakerelajne ki peste: „Samo ako doprinava man dži ko Oleskere šeja, ka saskjovav.“
22A o Isus irangja pes, dikhljala hem vakergja lake: „Ohrabrin tut, mi čhaj. Tli vera saskjargja tut.“ Hem i romni sine sastili taro odova saati.
23Hem koga o Isus alo ko kher e načalnikoske, dikhlja okolen so bašalena hem e narodon sar vikinena, 24hem vakergja: „Našen ko krajo, soske i čhaj nae tani muli, nego sovela.“ Hem ola asandile Leske. 25Otkoga ikalgja e narodon, khugja hem astargjala taro vas, hem i čhaj uštili. 26Hem o glaso baši odova šundilo ki celo odoja phuv.
27Hem koga o Isus džala peske sine odothare, duj korole džana sine pali Leste, vikibaja hem vakeribaja: „Smilujn Tut amenge, Čhavo e Davideskoro!“
28A koga alo ko kher, o korole ale ki Leste, a o Isus vakergja lenge: „Verujnena li deka šaj te kerav odova?“
Vakerge Leske: „Oja, Gospodar!“
29Togaš dopringja olengere jajkha, vakeribaja: „Neka ovel tumenge sprema tumari vera.“
30Hem o jajkha phravdile olengere. Hem o Isus zapovedingja olenge strogo: „Dikhen, nikoj te na džanel baši odova!“ 31A ola, štom iklile, šujnakerge ki celo odoja phuv.
32Dži kote ola ikljovena sine, eke, ange Leske manuš laloro hem astardo taro demoni. 33Otkoga o demoni sine paldimo, o laloro kergja lafi. Hem o narodo čudinge pes, vakerena sine: „Nikogaš na dikhlilo pes asavko nešto ko Izrael!“
34A o farisea vakerena sine: „Ov paldela e demonen preku o vladeteli e demonengoro.“
35Hem o Isus obikolinela sine sa o diza hem gava, sikajbaja ko olengere sinagoge hem propovedibaja o Evangelie e carstvoskoro hem saskjaribaja sekova nasvalipa hem sekoja slabost maškar o narodo. 36A koga dikhlja e narodon, pelo Leske žal baši olenge, soske sine čhindile hem rasprskime sar bakhre, koj nae len pastiri.
37Togaš vakergja lenge Ple učenikonge: “I žetva čače tani bari, a rabotnikja hari, 38molinenle togaš e Gospodare e žetvakoro te bičhalel rabotnikja ki Pli žetva!“