1Hem uštilo odothare hem alo ko predejlja ki Judeja, tari okoja strana e Jordanestar; hem palem o narodo pridružingja pes Leske, a Ov poučinela len sine, spored Plo običaj,
2hem ale Leske o farisea hem pučlele, za da te iskušinenle: „Dozvolimoj li tano e romeske te mukel e romnja?“
3A Ov odgovoringja lenge hem vakjergja: „So zapovedingja tumenge o Mojsej?“
4Ola vakjerge: „O Mojsej dozvolingja te pišinel pes lake razvodno pismo hem te mukel pes.“
5Ama o Isus vakjergja lenge: „Baši tumaro koravo srce – ov pišingja tumenge odoja zapoved. 6Ama, ko početok taro sozdavanje, o Devel ‘kjergja len: murš hem džuvli. 7Odoleske o manuš ka mukel pe dade hem pe daja hem ka prilepinel pes uza ki pi romni; 8hem solduj džene ka oven jek telo.’ Hem agjar, nae tane vekje duj – a jek telo. 9Hem agjare, o Devel so soediningja, o manuš te na razdvojnel.“
10Hem khere, o učenikja palem pučlele baši odova. 11A Ov vakjergja lenge: „Koj ka mukel pe romnja hem ženinela pes javeraja, kjerela preljuba sprema late. 12Hem ako oj mukela e rome hem ženinela pes javereske, kjerela preljuba.“
13Hem anenajne Leske čhaven, za da te doprinel len, a o učenikja braninena len sine.
14A koga o Isus dikhlja odova, na osetingja fino, hem vakjergja lenge: „Muken e čhaven te aven ki Mande; ma braninen olen; soske asavkenge pripadinela e Devleskoro Carstvo! 15Čače vakjerava tumenge, koj na priminela e Devleskoro Carstvo sar tikno čhavo, nae te khuvel ki leste.“ 16Hem gušingja len hem blagoslovingja len, čhigja pe vasta upri lende.
17Hem koga ikljola sine ko drumo, nekoj prastandilo, pelo ko kočia angli Leste hem pučljale: „Šukar Učitele, so te kjerav, za da te nasledinav večno životo?“
18A o Isus vakjergja leske: „Soske vakjereja Man šukar? Nikoj nae tano šukar osven jek Devel. 19Džaneja o zapovedia: ‘Ma mudar! Ma kjer preljuba! Ma čor! Ma svedočin hovavno! Ma kjer izmama! Poštojn te dade hem te daja!’“
20Ama ov odgovoringja Leske: „Učitele, sa odova pazingjumle taro mlo ternipe.“
21A o Isus dikhljale, zamangljale, hem vakjergja leske: „Jek falinela tuke: dža, bikin sa so isi tut, hem de e čorolenge hem ka ovel tut barvalipe ko nebo! Hem ava, le o krsto hem sledin Man.“
22A ov rastužingjape taro odova lafi hem gelo peske žalibaja, soske sinele but imoti.
23Hem o Isus dikhlja naokolu hem vakjergja lenge Ple učenikonge: „Kobor pharo ka khuven o barvale e Devleske ko Carstvo.“
24A o učenikja čudinge pes taro Oleskere lafia.
Ama o Isus palem lelja te kjerel lafi hem vakjergja lenge: „Čhavalen, kobor tano pharo te khuven e Devleske ko Carstvo, okola so nadinena pes ko barvalipe! 25Polokhoj tano e kamilake te nakhel maškar e suvjakere kana otkolku o barvalo te khuvel e Devleske ko Carstvo!“
26A ola začudinge pes panda poviše, vakjeribaja jek javereske: „Togaš koj šaj te spasinel pes?“
27O Isus dikhlja len hem vakjergja lenge: „Baši o manuša odovaj tano nevozmožno, ama e Devleske nae tano; soske baši o Devel saj tano možno!“
28O Petar počmingja te vakjerel Leske: „Dik, amen muklem sa hem džaja pali Tute!“
29O Isus pak odgovoringja hem vakjergja: „Čače vakjerava tumenge: nae nikoj koj ka mukel kher ili phralen, ili phejnen, ili daja ili dade, ili čhaven, ili nive, baši Mange hem baši o Evangelie, 30a te na priminel, akana šelkratno, ko akava vreme: khera hem phrajlja hem phejna, hem daja hem čhave hem nive, zaedno e gonibaja – a ko idno veko: večno životo. 31Ama but džene prva ka oven posledna, a o posledna – prva.“
32A koga sine ko drumo uklindor ko Erusalim, o Isus džala sine angli lende, hem čudinena pes sine; a okola koj džana sine pali Leste darana sine. Hem palem khedingja e Dešuduje Dženen hem počmingja te vakjerel lenge so ka ovel Oleja: 33“Ekje, džaja upre ko Erusalim hem o Manušikano Čhavo ka ovel predajmo e glavno sveštenikonge hem e knižnikonge hem ka osudinenle ko meribe, hem ka predajnenle e narodonge so verujnena ko but devejlja; 34hem ka asanle, ka čhungarenle, ka kamšikujnenle hem ka mudarenle, a Ov palo trin dive ka voskresninel.“
35Hem ale Leske o Jakov hem o Jovan, e Zavedeskere čhave, hem vakjerge Leske: „Učitele, mangaja te kjere amenge so ka roda Tutar.“
36Ov pučlja len: „So mangena te kjerav tumenge?“
37Ola pak vakjerge Leske: „De amen te beša jek tari desno, a jek tari levo, uzo Tute ki Tli slava!“
38A o Isus vakjergja lenge: „Na džanena so rodena! Šaj li te pijenla i čaša so Me pijavala ili te krstinen tumen e krstibaja koleja Me krstinava Man?“
39Ola odgovoringe Leske: „Šaj!“
Ama o Isus vakjergja lenge: „Ka pijenla i čaša so Me pijavala hem ka oven krstime e krstibaja koleja Me krstinava Man; 40ama te bešelpe tari desno ili tari levo uza Mande, odova na davale Me, a ka del pes okolenge, baši kaske tano spremimo.“
41A o Deš Džene koj šunge, počminge te holjanen protiv o Jakov hem o Jovan. 42Ama o Isus povikujngja len ki Peste hem vakjergja lenge: „Džanena deka okola, koj računinena pes baši vladetejlja e narodongere – gospodarinena upro lende; hem deka olengere o bare isi len vlast upro lende. 43Ama maškar tumende nae tano agjare; a koj mangela te ovel baro maškar tumende neka ovel tumenge sluga! 44A koj mangela te ovel prvo maškar tumende, neka ovel sluga sarinenge, 45soske hem o Manušikano Čhavo na alo te služinen Leske, nego te služinel hem te dela Pli duša baši otkup bute dženenge!“
46Hem ale ko Erihon. A koga ikljola sine taro Erihon, Ple učenikoncar hem bare gužvaja, o Vartimej, e Timejeskoro čhavo, korolo hem mangela peske sine devlenge, bešela sine uzo drumo. 47Hem štom šungja deka tano odova o Isus Nazareco, počmingja te vikinel hem te vakjerel: „Isuse, čhavo Davideskoro, smilujn Tut mange!“
48A but džene zakaninena pes sine leske te kjutinel, ama ov vikinela sine panda posilno: „Davideskoro Čhavo, smilujn Tut mange!“
49O Isus ačhilo hem vakjergja: „Vikinenle!“
Hem povikujngele e korole hem vakjerge leske: „Ma dara! Ušti, vikinela tut!“
50A ov frdingja pli nametka, rupingja hem alo ko Isus.
51O Isus palem vakjergja leske: „So mangeja te kjerav tuke?“
A o korolo odgovoringja Leske: „Učitele, te dikhav!“
52Togaš o Isus vakjergja leske: „Dža tuke – ti vera spasingja tut!“ Hem odma dikhlja hem cidingja pali Leste, palo e drumoja.