Romano Prevod Tari Biblija
AA

Matej 18

O Isus sikavelalen e Apostolen

1Ko odova saati o učenikja ale uzo Isus hem vakjerge: „Togaš, koj tano najbaro ko carstvo nebesno?“

2Hem vikingja čhave uzi Peste, čhigjale maškar olende, 3hem vakjergja: „Čače vakjerava tumenge, ako na obratinena tumen hem ovena sar čhave, nae te khuven ko carstvo nebesno. 4Hem odoleske, koj ka ponizinelpes pes sar akava čhavo, ovi tano o najbaro ko carstvo nebesno. 5Hem koj priminela jek asavko čhavo ko Mlo anav, Mande priminelaman.

6A koj čhivela ko grevo jek taro akala tikne, koj verujnena ki Mande, baši leske tano pošukar te obesinelpes leske melničko bar ki men, hem te potoninel ko more hor.

7Teško e svetoske taro soblazna! Soske naizbežno o soblazna ka aven, ama teško odole manušeske preku kaste avela o soblazniba!

8Ako tlo vas ili tlo pro soblazninelatut, čhinle hem frdele tutar; pošukar tano baši tuke te khuve ko život astardo hem sakati, otkolku te oveltut duj vasta ili duj pre te ove frdimo ki večno jag. 9Hem ako soblazninelatut ti jak, ikala hem frdela tutar; pošukar tano baši tuke te khuve ko život jeke jajkhaja, otkolku te oveltut duj jajkha te ove frdimo ko pekol jagalo.

10Dikhen te na podceninen jek taro akala tikne; soske vakjerava tumenge, deka olengere angejlja ko nebesia, postojano dikhena o muj Mle Dadeskoro, Koj tano ko nebesia.

11Soske o Čhavo Manušikano alo te spasinel, odova soj tano našavdo.

12Sar dikhjola tumenge? Ako disavo manuš isile šel bakhre, hem jek olendar našavgjovela, nae li te mukel ejnavardeš hem ejna ko planine, hem te džal te rodel e našavde? 13Hem ako slučinelapes te arakhele, čače vakjerava tumenge deka ov radujnelapes baši oleske poviše, otkolku baši o ejnavardeš hem ejna, so na našavdile. 14Agjar, nae tani i vojlja tumare Dadeskiri, Koj tano ki nebesa, te mudargjovel jek taro akala, o tikne.

15Ako grešinela o phral tlo protiv tute, dža korkori hem vakjer leske so grešingja, maškar tute hem leste. Ako šunelatut, pridobingjan te phrale.

16Ama ako na šunela, le tuja panda jekje ili duje dženen, hem ‘taro muj taro duj džene ili trin džene svedojkja te potvrdinelpes sekova lafi.’ 17A ako na šunelalen olen, vakjer hem e crkvake; pa ako na šunela hem e crkva, neka ovel tuke sar o narodia hem sar o cariniko.

18Čače vakjerava tumenge, so hem da te phanden ki phuv, ka pojavinelpes vekje phanlo ko nebo; hem so hem te phraven ki phuv, ka ovel vekje phravdo ko nebo.

19Palem vakjerava tumenge: ako duj džene tumendar soglasinenapes ki phuv baši bilo koja buti savi hem da te roden, ka ovel lenge dendo taro Mlo Dat, Koj tano ki nebesa. 20Soske kote tane duj džene ili trin džene khedime ko Mlo anav, odothe Sijum hem Me maškar olende.“

21Togaš o Petar alo Leske hem vakjergja Leske: „Gospodar, kobor puti te oprostinav me phraleske koj grešinela protiv mande? Džiko evta puti li?“

22O Isus vakjergja leske: „Na vakjerava tuke džiko evta puti, nego džiko evtavardeš puti po evta.

23Odoleske o carstvo nebesno tano slično ko disavo caro, koj manglja te sredinel o smetke ple slugencar. 24A koga počmingja te rasčistinel, ki leste sine ando jek koj dužinela leske deš iljade talantia. 25Hem soske na sinele te iranelen, o gospodari zapovedingja te bikinen ole, oleskere romnja hem e čhaven, hem sa so sinelen, za da te platinelpes o dugo.

26Togaš o sluga pelo hem pokloninelapes leske sine, vakjeribaja: ‘Gospodar, neka oveltut trpenje ki mande hem ka isplatinav tuke sa.’

27Hem pelo oleske žal e gospodareske odole slugaske, mukljale, hem oprostingja oleskoro dugo.

28Ama štom o sluga iklilo, hem arakhlja jeke javere sluga, koj leske sine dužinela šel dinajra, astargjale, hem tasavelale sine, vakjeribaja: ‘Isplatin mange, odova so dužineja mange.’

29Togaš pelo angli leskere pre odova sluga hem molinelale sine, vakjeribaja: ‘Neka oveltut trpenje mancar, hem ka isplatinav tuke sa.’

30Ama ov na mangela sine, nego gelo hem frdingjale ko zatvor, džikote isplatinela o dugo.

31A koga o javera sluge dikhle so slučingjapes, previše but nažalisalile, hem ale hem vakjerge ple gospodareske sa so slučingjapes.

32Togaš oleskoro gospodari povikingjale hem vakjergja leske: ‘Bilačho sluga! Oprostingjum tuke sa odova dugo, soske molinejama sine. 33Na trebingja li sine hem tuda te smilujnetut e javere slugaske, sar so hem me smilujngjuma tuke?’ 34Hem oleskoro gospodari holjangja hem predajngjale ko okola so mučinena, džikote isplatinela sa so dužinela sine leske.

35Agjar hem Mlo nebesno Dat ka kjerel tumenge, ako sekoj tumendar na oprostinela taro srce o prestapia pe phraleskere.“