1Hem koga ale paše dži ko Erusalim hem ale ko Vitfagija uzi Maslinova Gora, togaš o Isus bičhagja duje učenikon, vakjergja lenge: 2„Džan ko gav soj tano anglo tumende! Odori ka arakhen odma phanli herni hem tikno her olaja. Phraven len hem anen len Mange! 3Hem ako nekoj vakjerela tumenge nešto, vakjeren leske: ‘Potrebno tale e Gospodareske,’ hem odma ka mukel len.“
4A odova ulo, za da te ispolninel pes o vakjerdo preku o proroko koj vakjerela:
5‘Vakjeren lake e Sionsko Čhajake:
„Ekje, tlo caro avela uzi tute,
krotko hem bešela ki herni
hem her – tikno e hernakoro!“’
6O učenikja gele hem kjerge, sar so zapovedingja lenge o Isus. 7Ange e herna hem e tikne here, čhige upro lende pumare šeja hem Ov bešlja upro lende.
8Poviše taro narodo buljakjerge ple šeja ko drumo, a javera čhinenajne granke taro kašta hem buljakjerenajne ko drumo. 9A i gužva, koja džala sine anglo Leste hem pali Leste vikinenajne, vakjeribaja: „Osana* e Davideskere Čhaveske! Blagoslovimo tano koj avela e Gospodareske ko anav! Osana ko učipa!“
10Hem koga khugja ko Erusalim, celo diz ko pre, vakjerena sine: „Koj tano akava?“
11A o narodo vakjerena sine: „Akavaj tano o Isus, Proroko taro Galilejsko Nazaret.“
12Hem o Isus khugja ko Hrami hem paldingja sarinen, koj kinena hem bikinena ko Hrami, pa prevrtingja o astajlja taro okola so meninena o pare, hem o tezge taro prodavačia e gulubengere, 13hem vakjergja lenge: „Pišimoj tano: ‘Mlo Kher ka ovel vakjerdo Kher Molitvake,’ a tumen kjergenle peštera baši o razbojnikja.“
14Hem ale Leske korole hem sakatia ko Hrami, hem saskjargja len. 15A koga o prvosveštenikja hem o knižnikja dikhle o čudia so kjergja len, hem o čhave, koj vikinena sine ko Hrami: „Osana e Davideskere Čhaveske!“ hojljange, 16hem vakjerge Leske, „Šuneja li so kjerena lafi akala?“
A o Isus vakjergja lenge: „Oja, zarem na čitingen nikogaš:
17Hem muklja len hem iklilo tari diz ki Vitanija hem rakjargja odori.
18A koga tajsutno dive iranela pes sine ki diz, bokhalilo. 19Hem dikhlja smokva uzo drumo hem gelo dži late, ama na arakhlja ništo ki late, osven listia, hem vakjergja lake: „Otakana te na ovel plodi tutar dovek!“ Hem i smokva šukili odma.
20Hem koga o učenikja dikhle odova, čudinge pes hem vakjerge: „Sar šukili i smokva odma?“
21O Isus odgovoringja: „Čače vakjerava tumenge, ako isi tumen vera hem na sumninena tumen, ka kjeren na samo odova, so hem ulo e smokvake, nego ako vakjerena akale planinake: ‘Vazde tut akatar hem frde tut ko more,’ ka ovel; 22hem sa so ka roden ki molitva, veraja, ka dobinen.“
23Hem koga o Isus alo ko Hrami, ale Leske – dži kote poučinela sine – o prvosveštenikja hem o narodna starešine, vakjeribaja: „Save vlasteja kjereja odova? Hem koj dengja Tut odoja vlast?“
24A o Isus vakjergja lenge ko odgovor: „Hem Meda ka pučav tumen nešto, pa ako vakjerena Mange odova, hem Meda ka vakjerav tumenge save vlasteja kjerava akava. 25Kotar sine e Jovaneskoro krštevanje? Taro nebo ili taro manuša?“
A ola razmislinge ki peste, vakjerge: „Ako vakjeraja ‘taro nebo’, ka vakjerel amenge: ‘Soske na poverujngenle togaš?’ 26A ako vakjeraja ‘taro manuša’, daraja taro narodo, soske sarine računinena e Jovane baši proroko.“ 27Hem odgovoringe Leske e Isuseske hem vakjerge: „Na džanaja!“ Vakjergja lenge hem Ov: „Ni Me nae te vakjerav tumenge save vlasteja kjerava akava.
28Ama, sar dikhjola tumenge? Jek manuš sinele duj čhave, pa alo uza ko prvo hem vakjergja leske: ‘Mo čhavo, dža hem kjer buti avdije ko drakha!’
29Ov odgovoringja: ‘Na mangava’ – ama posle pelo pišmani hem gelo.
30Alo uzo dujto čhavo hem vakjergja oleskeda isto agjar.
A ov odgovoringja: ‘Džava, gospodare’ hem na gelo.
31Koj taro duj ispolningja e dadeskiri vojlja?“
Vakjerge: „O prvo!“
O Isus vakjergja olenge: „Čače vakjerava tumenge, o carinikja hem o bludnikja ka isprevarinen tumen e Devleske ko carstvo. 32Soske, o Jovan alo uza tumende palo drumo e pravdakoro hem na poverujngenle, a o carinikja hem o bludnikja poverujngele. A tumen dikhlen, ama na pokajngen tumen posle, za da te poverujnenle.
33Šunen javer parabola! Sine jek domakini, koj sadingja drakha, zagradingja len živa ogradaja, hem ranlja dupka baši mečibaske o drakha; gradingja čuvarnica hem dengjale ki kirija e zemjodelconge, hem gelo peske ki javer phuv.
34A koga alo paše o vreme e plodengoro, bičhagja ple slugen ko zemjodelcia, za da te kheden oleskere plodia. 35Hem o zemjodelcia astarge oleskere slugen: jeke marge, a e javere mudarge, a e javere lelele barencar.
36Palem bičhagja javere slugen, poviše taro o prva, ama hem olencar kjerge isto.
37Najposle bičhagjale ki lende ple čhave, vakjergja: ‘Ka ladžan taro mlo čhavo!’
38Ama o zemjodelcia – koga dikhle e čhave, vakjerge maškar peste: ‘Akavaj tano o nasledniko! Ajde te mudarale hem te prisvojna oleskoro nasledstvo!’ 39Hem astargele, frdingele avri taro drakha hem mudargele.
40Koga ka avel o gospodari e drakhengoro, so ka kjerel lenge odole zemjodelconge?“
41Odgovoringe Leske: „Akale bilačhe manušen ov bedno ka uništinel len, a o than e drakhencar ka del len ki kirija javere zemjodelconge, koj ka denle leske o plodia ko pravo vreme.“
42O Isus vakjergja lenge: „Zarem na čitingen nikogaš ko Pismia:
‘O bar so otfrlingele o dzidajra,
ov ulo agolno bar;
taro Gospodari tano odova
hem but šužo tano anglo amare jajkha.’
43Odoleske vakjerava tumenge, deka ka ovel tumendar lendo e Devleskoro Carstvo hem ka ovel dendo e narodoske, koj ka anel oleskere plodia! 44Hem koj ka perel upro odova bar – ka phagelpe pes; a upro kaste ka perel ov – ka zdrobinele.“
45Hem koga o prvosveštenikja hem o farisea šunge odola Leskere parabole, halile deka kjerela lafi baši lenge. 46Hem dikhena sine te astarenle, ama darana sine taro narodo, soske računinenale baši proroko.
*Stiho 9: O lafi Osana tano evrejsko lafi so značinela rodeja taro Devel spasenie hem deja slava e Devleske.