1Hem o Isus počmingja palem te vakerel lenge ko parabole, vakeribaja: 2„O nebesno carstvo dikhjola sar o caro, koj kergja bijav ple čhaveske. 3Hem bičhagja ple slugen te vikinen e kanimen ko bijav, ama ola na mangle te aven.
4Palem bičhagja javere slugen, vakeribaja: ‘Vakeren e kanimenge: „Ekje, spremingjum mo ručko, mle juncia hem o guruva tane čhinde, hem saj tano gotovo. Aven ko bijav!“’
5A ola ni mislinge baši odova hem gele peske: jek ki pli niva, a javer ki pli trgovija; 6a javera astarge oleskere slugen, uvredžinge len hem mudarge len.
7A o caro holjangja, bičhagja ple vojska hem mudargja odole manušen so mudarge e slugen, hem thargja olengiri diz. 8Togaš vakergja lenge, ple slugenge: ‘I veselba tani gotovo! Ama o kanime na sine dostojna. 9Odoleske ikljoven ko sokajkja hem kobor ka arakhen, kaninen len ko bijav.’
10Hem o sluge iklile ko drumia hem ange len sarinen, kas so arakhle: e bilačhen hem e šukaren, hem o bijav pherdilo gostencar.
11A koga o caro khugja te dikhel e gosten, dikhlja othe jek manuš, koj na sine uravdo bijaveskere šeja. 12Hem vakergja leske: ‘Amala, sar khugjan akate bizo bijaveskere šeja?’ A ov kjutinela sine.
13Togaš o caro vakergja e služitelenge: ‘Phanden oleskere pre hem o vasta hem frdenle ko krajno karanluko; odothe ka ovel rojba hem krckiba dandencar!’
14Soske buti tane soj vikime, ama hari tane izbirime!“
15Togaš o farisea gele hem dogovoringe pes sar te astaren e Isuse ko lafi. 16Hem bičhage Leske ple učenikon, zaedno okolencar so podržinena e Irode, za da te vakeren Leske: „Učitele, džanaja deka sijan čačutno hem deka ko čačipe sikaveja len e manušen e Devleske ko drumo, hem na daraja nikastar, soske na dikheja ko liko e manušenge. 17Hem agjar, vaker amenge, so mislineja Tu: dali tano dozvolimo te del pes danoko e caroske ili na?“
18A o Isus halilo olengoro lukavstvo hem vakergja: „Soske iskušinena Man, licemejra? 19Sikaven Mange para danočno!“ Ola ange Leske denarij.
20Hem vakergja lenge: „Kaskoro tano akava liko hem natpis?“
21Vakerge Oleske: „E caroskoro!“ Togaš vakergja lenge: „Denle soj tano e caroskoro e caroske, a soj tano e Devleskoro e Devleske!“
22Hem štom šunge odova, čudinge pes, pa muklele hem gele peske.
23Ko odova dive ale ki Leste o sadukea, koj vakerena kaj nae voskresenie, hem pučlele: 24„Učitele, o Mojsej vakergja: ‘Ako nekoj merela bizo čhave, oleskoro phral neka lela oleskere romnja hem neka vazdel leske potomstvo pe phraleske.’ 25A ki amende sine evta džene phrajlja: o prvo ženingja pes hem mulo, a pošto na sinele porodo, muklja ple romnja pe phraleske. 26Agjar hem o dujto, hem o tritoda, sa dži ko evtato phral; 27a palo sarine muli hem i romni. 28Hem agjar, ko voskresenie kaske taro evta džene ka ovel leske romni? Soske sarine sine ola!“
29A o Isus odgovoringja lenge: „Ki zabluda sijen, soske na džanena o Pismia, nitu e Devleskiri sila. 30Soske ko voskresenie nitu ka len peske romni nitu ka len peske rom, nego tale sar Devleskere angejlja ko nebo. 31A baši o voskresenie e mulengoro, na čitingen li so vakergja tumenge o Devel, Koj vakerela: 32‘Me sijum o Devel e Avraameskoro, o Devel e Isakoskoro hem o Devel e Jakoveskoro’? A o Devel nae tano Devel e mulengoro, nego e dživdengoro.“
33Hem koga o narodo šungja odova, čudinena pes sine baši Oleskoro sikajbe.
34A koga o farisea šunge deka kjutinkergja len e sadukeen, khedinge pes zaedno, 35hem jek olendar, zakoniko, pučljale, te iskušinele: 36„Učitele, koja tani i bari zapoved ko Zakoni?“
37A Ov vakergja leske: „’Mangle e Gospodare tle Devle sa tle srceja, hem sa tle dušaja hem sa tle gogjaja!’ 38Odojaj tani i najbari hem i prvo zapoved; 39a i dujto tani sar hem akaja: ‘Mang tle paše sar tute!’ 40Ko odola duj zapovedia visinena celo Zakoni hem o Prorokja.“
41A koga o farisea sine khedime, o Isus pučlja len:
42„So mislinena baši o Hristos? Kaskoro Čhavo tano?“
Vakerge Oleske: „E Davideskoro.“
43Vakergja lenge: „Sar togaš o David, preku o Duho, vakerelale ‘Gospodar,’ vakeribaja:
44‘Vakergja Oleske o Gospodari mle Gospodareske:
„Beš tari Mli desno strana,
dži kote čhivava Tle dušmanen telo Tle pre“’?
45Hem agjar, koga o David vakerelale ‘Gospodar,’ sar tano Oleske Čhavo?“
46Hem nikoj našti sine te odgovorinel Oleske nitu lafi, nitu nekoj osmelingja pes, taro odova dive, vekje te pučele.